Notice: Undefined index: componentData in /var/www/domdesign/private/lib/items/Domino/FooterMenu/Blocks/view.php on line 26
Boris Strel - Ski servis strel

Boris Strel

Življenjepis in največji dosežki

Boris Strel se je rodil 20. oktobra 1959 v Žireh. Prve točke je osvojil leta 1979 v Val d'Iseru, največji uspeh v svetovnem pokalu je dosegel leta 1981 z zmago v veleslalomu v Cortini d'Ampezzo. To je še vedno edina moška veleslalomska zmaga v svetovnem pokalu. Leta 1982 (3. februarja) je osvojil veleslalomski bron na svetovnem prvenstvu v Schladmingu. Na olimpijskih igrah v Lake Placidu 1980 je bil osmi, štiri leta kasneje v Sarajevu peti (pred njim so bili le Max Julen, Jure Franko, Andreas Wenzel in Franz Gruber). V svetovnem pokalu je Strel kot izrazit veleslalomist tekmoval šest let. Začel je v Jasni na Češkem februarja 1979., na slovitem veleslalomu, v katerem je Stenmark premagal drugouvrščenega Križaja kar za 4,06 sekunde (Strel je na sedmem mestu zaostal za 4,80). V svetovnem pokalu je bil drugi v Adelbodnu 1981, 23-krat v karieri pa je bil v deseterici. V 38 nastopih ni bil nikoli slabši od 18. mesta. Točke je osvajal v veleslalomu, slalomu in kombinaciji. Strel je bil tudi zelo uspešen v mlajših kategorijah. Prvič se je zanj slišalo leta 1972, ko je v Železnikih osvojil drugo mesto na državnem prvenstvu v slalomu in veleslalomu med starejšimi pionirji. Leta 1976 je postal prvič članski državni prvak, vrhunec smučanja v mladinskih kategorijah pa je bil naslov evropskega prvaka leta 1977 v Kranjski Gori.  Zaradi nenehnih težav s hrbtom, ki so se začele z grdim padcem na državnem prvenstvu v smuku na Bjelašnici v Sarajevu 1982 (prvem preizkusu olimpijske proge), je kariero zaključil pri šestindvajsetih, leta 1985.

Veleslalomski mojster, pionir sodobne tehnike (inovator) in prvi Slovenec s smučarsko kolajno 

Neizbrisen je v zavesti slovenskih smučarjev in zgodovine tega športa ostal 3. februar 1982. Takrat Boris Strel, član smučarskega kluba Alpetour, je v Schladmingu osvojil prvo jugoslovansko in slovensko kolajno na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah v zimskih športih. To je bil čas, ko je slovenska kolajna zavoljo odličnih nastopov alpskih  smučarjev v svetovnem pokalu "visela" v zraku. Vsi so vročično pričakovali "eksplozijo" spiritusa movensa zlatega roda osemdesetih Bojana Križaja, ki je na avstrijsko Štajersko prišel z dvema zmagama na najtežjem slalomu tistega časa v Wengnu. Čeprav je dva meseca pred prvenstvom v Schladmingu zmagal v Cortini d'Ampezzo, od 23-letnega Škofjeločana nihče ni pričakoval zmagovalnega odra. Razen seveda njega samega.
Žreb je Strelu v avstrijskem štajerskem namenil štartno številko ena, ki so se je ob takratni pripravi proge bolj ali manj vsi izogibali. Čeprav ni bila najboljša, se jo je samozavestni Ločan razveselil. Mnogo let kasneje, ko je razmišljal o Schladmingu '82, se je seveda spraševal, kaj bi bilo, če bi dobil ugodnejši štartni položaj, obenem pa tudi, kako bi se njegova glava odzvala na drugi progi, če bi bil na prvi na odru za kolajne. 

Po nastopu na prvi progi Borisu ni kazalo na kolajno, saj je bil šele osmi. Na drugi pa je jezni "Šus" v slogu svojega vzdevka dobesedno "eksplodiral". Z najboljšim časom drugega nastopa se je nekdanji mladinski evropski prvak zavihtel na tretje mesto. Boljša sta bila le Američan Steve Mahre (+ 0,62 sekunde) in Ingemar Stenmark (+ 0,11).
Prvi in do danes še nedosegljiv mejnik slovenskega smučanja pa je Strel postavil 15. decembra 1981 z veleslalomsko zmago v Cortini d'Ampezzo. Pred nastopom v osrčju Dolomitov, Strelu v veleslalomu v Aprici ni šlo najbolje. Potem, ko je pohodil kamen in uničil smučko, je pristal na 13. mestu. Dan pred tekmo na olimpijski progi Tofane, ki je bila sicer tudi zadnja moška svetovnega pokala v tem središču, pa je razmišljal le o zmagi. "Borisov 'cimer' sem bil tudi pri njegovih največjih uspehih. V Cortini d'Ampezzo je decembra 1981, na predvečer veleslaloma, stal v hotelski sobi ob oknu. Dolomitski vršaci so se svetili v soju lune. Boris je na glas razmišljal: čutim, da bom zmagal ... Pogumna izjava, sem si mislil. Nisem si upal nič reči, da ne bi prignal kakšnega uroka. In naslednji dan je Boris stal na vrhu zmagovalnega odra," se spominja vselej vase prepričanega Borisa pred veleslalomskim zmagoslavjem Jure Franko. Na vrh zmagovalnega odra se je zavihtel s štartno številko 18. Na prvi progi je bil takratni drugokategornik v točkovanju svetovnega pokala za 6 stotink sekunde počasnejši od Američana Phila Mahrea, na drugi pa ga je prehitel Ingemar Stenmark za štiri, potem ko je bil po prvem nastopu šele 17. Na koncu je Američana prehitel za 27 stotink sekunde, tretjeuvrščenega Švicarja Joela Gaspoza za 37, medtem ko je Križaj pristal na četrtem mestu.
V osemdesetih so bili jugoslovanski veleslalomisti med najmočnejšimi na svetu. Zmago je sicer slavil le Strel, vendar tudi Križaj, Franko, Petrovič, Tomaž Čižman in Jože Kuralt niso bili daleč od svete trojice. Na zmagovalni oder so stopili 10-krat (sedemkrat Križaj, dvakrat Strel in enkrat Franko), med peterico pa so bili še 21-tkrat. V svojem času je bil Strel eden najboljših veleslalomistov sveta in se enakovredno kosal tudi s takimi mojstri, kot so bili v njegovih najboljših letih - Križaj, Stenmark, Phil Mahre, Hans Enn, Pirmin Zurbriggen in Marc Girardelli. Bil je zelo samosvoj in v mnogočem  inovator. Slovel je kot veleslalomist z zelo prefinjenim občutkom za smuči, drsenje in zavoje. Slalom mu nikoli ni dišal. Tudi zavoljo težav s hrbtenico, ki so se stopnjevale na slalomskih treningih na trdih podlagah. O Borisovem veleslalomskem slogu se je spletla zanimiva zgodba v Schladmingu. Sloviti avstrijski televizijski reporter Heinz Prüller je med Strelovim nastopom ugotovil, da med vratci preveč zamuja ... Po bronasti kolajni se je opravičil, da ga je premalo pozorno spremljal in ga proglasil za najboljšega v novi tehniki. 
S svojevrstnim razmišljujočim pristopom je bil prvi slovenski nosilec kolajne na velikih tekmovanjih tudi znanilec nove tehnike poudarjeno kratkih in hitrih zavojev, ki je smučarski svet osvojila veliko let kasneje. Pravzaprav je bil pionir sodobne veleslalomske tehnike
Po zaključku športne kariere leta 1985 se je ukvarjal s poučevanjem smučanja in servisiranjem smučarske opreme. Do smrti je bil tudi član strokovnega sveta pri smučarski zvezi. Let 1986 je odprl smučarski servis v Škofji Loki, nato pa še v Ljubljani. Dolga leta je sodeloval s proizvajalcema vezi Tyrolio in Headom, svoj inovatorski duh pa je pokazal s sodelovanjem s proizvajalcem strojev in opreme za servisiranje smuči Wintersteigerjem. Predvideval je in leta 1997 prepoznal, kakšno tehnološko revolucijo bo pri pripravi smuči prineslo brušenje s keramičnimi diski. Tako kot je bil v smučanju in poslu predvidljiv, pa je bil v življenju, žal, nepredvidljiv.

Vito Divac